Naravne ujme, neznani učinki podnebnih sprememb, prilagoditvena sposobnost, fragmentacija gozda, pritisk ljudi itd., predstavljajo grožnjo biotski raznovrstnosti na vseh ravneh in s tem trajnosti gozdnih ekosistemov ter zagotavljanju ekosistemskih storitev. Zato moramo imeti učinkovit napovedni model, ki se bo uporabljal pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi. Za pripravo ustreznih rezultatov za gozdna območja v EU je potrebno v napovedni model GenBioSilvi vključiti genetske podatke in podatke o gozdovih ter biotski raznovrstnosti. Za dosego tega cilja, sta poleg podatkov iz B1, predvideni še dve nalogi.

B2.1 Biotska raznovrstnost. Biotska raznovrstnost kot vhodni podatek modela se proučuje na treh različnih ravneh: genetski, vrstni in ekosistemski ravni.

• Genetska raven: ohranitev genetske pestrosti bo analizirana glede na različne gozdnogojitvene sisteme / ukrepe. Proučevan bo vpliv upravljanja z gozdovi na genetsko pestrost, analizirane bodo povezave med značilnimi spremenljivkami.

• Vrstna in ekosistemska raven: skupne micelijske mreže podpirajo delovanje ekosistemov, kroženje ogljika, hranil in vode. Vse drevesne vrste, ki bodo proučevane, so odvisne od njihovih ektomikoriznih (glivičnih) simbiontov, ki izboljšujejo in olajšajo delovanje drobnih korenin pri pridobivanju hranilih snovi in vode  ter zagotavljajo oskrbo z ogljikom rastlinam, ki to potrebujejo. Vendar je funkcionalna združljivost simbioze odvisna od vrste in provenience / populacije dreves ter vrst in sevov simbiotskih gliv, kar še dodatno vpliva na interakcije z drugimi mikroorganizmi v tleh. Zato je identifikacija mikoriznih gliv, njihove vrste strukture in mikrobioma tal izrednega pomena za razumevanje delovanja gozdnih ekosistemov in posledično trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, zlasti pri obnavljanju in pogozdovanju po ujmah.

B2.2 Modeliranje. Podatki o biotski raznovrstnosti in genetske analize nam omogočajo opredelitev biogenetskih kazalcev, ki so koristni za zagotavljanje najboljšega prilagodljivega načina gospodarjenja z gozdom, ob upoštevanju podnebnih sprememb, drevesne vrste in različnih gozdnogojitvenih ukrepov. V tej nalogi bo na teritorialni ravni (gozdni revir)  uveden sistem za podporo odločanju (Decision Support System – DSS). DSS bo vseboval naslednje podatke: (1) zemljevid razširjenosti projektnih vrst; (2) trenutni bioklimatski zemljevid za projektno vrsto in scenarij, ki se pričakuje v naslednjih 50 letih; (3) zemljevid načinov gospodarjenja in gojenja gozdov, povezanih s projektnimi vrstami. DSS bo izpopolnjen v četrtem letu projekta in preizkušen v akciji B3. V modelu bodo uporabljeni nacionalni podatki inventure gozdov za napovedi na nacionalni ravni, kot tudi podatki lokalnih sestojev, v kombinaciji z genetskimi podatki za podporo pri lokalnem ohranitvenem upravljanju gozdov.

Končni rezultat te dejavnosti bo model GenBioSilvi za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno s smernicami za gospodarjenje z gozdovi v sodelovanju z dejavnostmi B1, B3 in B4, ter strokovni podporni dokumenti za strategijo gozdne biotske pestrosti za gozdna območja EU.