B3 Gozdnogojitvene prakse
Namen dejavnosti B3 je proučiti prakse sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v različnih tipih gozdov za različne sisteme gospodarjenja z gozdovi. Ocenjuje se sestavo vrst, gostoto sestoja in starostno strukturo, robove sestojev/rastiščne razmere, genetsko strukturo (B1) in biodiverziteto (B2.1) ter vpliv načina upravljanja gozdov na prostorsko genetsko pestrost (v sodelovanju z B1). Pridobljene informacije bodo osnova za pripravo smernic za dobre prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Dejavnosti B3 so razdeljene v tri sklope nalog, ki so načrtovane za demonstracijske ploskve.
B3.1 Vpliv preteklih gozdnogojitvenih praks. Proučevanje učinka preteklih gozdnogojitvenih praks s primerjavo čistih / mešanih sestojev, na katerih se je v preteklosti izvajalo različno gospodarjenje z gozdovi, z gozdom, s katerim se ni gospodarilo/ pragozdom/ gozdnim naravnim rezervatom.
B3.2 Vpliv trenutnih gozdnogojitvenih praks. Proučevanje učinka sedanjih gozdnogojitvenih praks; sekanje gozdov na podlagi nizko- in srednjeintenzivnih pristopov za gospodarjenje z gozdovi (za demonstracijske namene najmanj 0,5 ha) se spremlja na demonstracijskih ploskvah.
B3.3 Proučevanje tekočih procesov regeneracije. Proučevanje tekočih procesov regeneracije z oceno vpliva gozdnogojitvenih praks v starševski populaciji na gensko pestrost gozdnih dreves, vpliv objedanja divjih živali (ograjena v primerjavi z neograjenimi območji) na raznolikost naravnih regeneracijskih jeder in primerjava z umetno obnovo.
Akcija B3 v sodelovanju z akcijama B1 in B2 opredeljuje učinek trajnostnega gospodarjenja z gozdovi glede na učinke podnebnih sprememb. Najboljša gozdnogojitvena praksa je določena, namenjena je ohranjanju genske strukture, potrebne za ohranjanje odpornosti gozdov na okoljske motnje. Model GenBioSilvi, razvit v B2.2, bo preizkušen in potrjen.