Bela jelka (Abies alba Mill.)

Red: Pinales
Družina: Pinaceae
Rod: Abies
Vrsta : Abies alba

Abies alba Mill. is a long-living conifer and the largest tree (up to 60 m) in the genus Abies in the Europe. It is shade tolerant and able to act as a “seedling bank” under the canopy of older dominant trees for decades. The tree usually grows in altitudes from 500-2000 m and favours deep, nutrient-rich and well-drained soils. Among the different fir species growing naturally in Europe, silver fir is the most important in terms of economic and ecological significance. The strong, lightweight timber is mainly used for construction, furniture, plywood and pulpwood. Young trees are also popular as Christmas trees. Ecologically, the tree is important for maintaining high biodiversity in forested areas.

LIFE SySTEMiC includes 5 demonstration sites of this species: one is in Croatia and two in Italy and in Slovenia.

Abies alba Mill. je dolgoživi iglavec in največje drevo (do 60 m) rodu Abies v Evropi. Je sencovzdržna vrsta in lahko kot »semenska banka« desetletja ostane pod zastorom dominantnih dreves. Vrsta običajno raste v višinah od 500 do 2000 m in najbolje uspeva na globokih, s hranili bogatimi in dobro odcednimi tleh. Med različnimi vrstami jelk, ki naravno rastejo v Evropi, je bela jelka najpomembnejša z gospodarskega in ekološkega vidika. Močan in lahek les se uporablja predvsem za gradbeništvo, pohištvo, vezan les in celulozo. Mlada drevesa so priljubljena tudi kot božična drevesa. Ekološko je vrsta pomembna za ohranjanje visoke biotske raznovrstnosti na gozdnatih območjih.

LIFE SySTEMiC vključuje 5 demonstracijskih ploskev te vrste: eno je na Hrvaškem in dve v Italiji in v Sloveniji.

Razširjenost

Areal jelke je večinoma omejen na gorate predele vzhodne, zahodne, južne in srednje Evrope

Slika. Cvetovi in iglice bele jelke (Abies alba; vir: C.Giordano/EUFORGEN), Botanične ilustracije Abies alba (Vir: Prof. Dr. Otto Wilhelm Thomé Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz 1885, Gera, Germany; Avtor: Walther Otto Müller).

Bukev (Fagus sylvatica L.)

Red: Fagales
Družina: Fagaceae
Rod: Fagus
Vrsta: Fagus sylvatica

Fagus sylvatica L. je veliko listopadno drevo, ki lahko zraste tudi do višine 50 m. Bukvi najbolj ugajajo vlažna rastišča na dobro odcednih tleh, ki jih korenine zlahka preraščajo. Na ugodnih rastiščih je bukev zelo razširjena, saj konkurira drugim drevesnim vrstam zaradi svoje odlične tolerance na senco. S približno 250 načini uporabe lesa je bukev najbolj raznoliko uporabljana drevesna vrsta Evrope. Les je zelo uporaben za pohištvo, talne obloge, stopnišča in glasbene instrumente, pa tudi za vezan les, furnir in celulozo. Zaradi visokega energijskega potenciala je bukev zelo uporabna za drva in pridobivanje oglja. Vrsta predstavlja pomemben vir hrane za več vrst ptic in drugih živali, zlasti kadar semeni, kar se zgodi vsakih 5 do 8 let.

LIFE SySTEMiC vključuje 12 demonstracijskih ploskev z bukvijo: eno je na Hrvaškem, sedem v Italiji in tri v Sloveniji.

Razširjenost

Bukev je zelo razširjena v srednji in zahodni Evropi.

Slika. Botanična ilustracija (Vir: www.biolib.de; Originalni knjižni vir: Prof. Dr. Otto Wilhelm Thomé Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz 1885, Gera, Germany ) Listi Fagus sylvatica L. (Vir: Daniel Baránek/Wikimedia/EUFORGEN)

Črni bor (Pinus nigra J.F.Arnold)

Red : Pinales
Družina: Pinaceae
Rod: Pinus
Podrod: P. subg. Pinus
Sekcija: P. sect. Pinus
Podsekcija: P. subsect. Pinus
Vrsta: Pinus nigra J.F. Arnold

Pinus nigra J.F. Arnold je veliko iglasto zimzeleno drevo, ki zraste do 20–55 m v višino in s krošnjo široko 6-12 m. Lubje je sive do rumeno-rjave barve in se široko razcepi z razpokami na luskaste plošče, s starostjo je vedno bolj razbrazdano. Ženska socvetja in moške mačice se pojavljajo od maja do junija. Les je trpežen, bogat s smolo in enostaven za obdelavo, zaradi česar je primeren za notranje talne obloge, pohištvo in za uporabo v gradbeništvu. Zaradi svoje odpornosti na onesnaževanje, pa tudi zaradi zanimive oblike, se črni bor uporablja kot okrasno drevo v mestnem in industrijskem okolju. Uporablja se tudi kot božična drevesa, za kurjavo in za drogove. Črni bor rabi za uspevanje potrebuje veliko svetlobe. Dobro prenaša veter in sušo. Uporablja se za nadzor erozije tal in plazov in se pogosto uporablja za pogozdovanje. Obstaja veliko podvrst črnega bora, pri čemer ima vsaka posebne zahteve glede tal in podnebja.

LIFE SYSTEMiC vključuje tri demonstracijske ploskve črnega bora: dve sta na Hrvaškem in ena v Sloveniji.

Razširjenost

Pinus nigra J.F. Arnold ima velik nesklenjen areal v severozahodni Afriki, južni Evropi in Mali Aziji, večinoma v gorskem svetu.

Slika. Botančne ilustracije (Avtor: Franz Eugen Köhler, Köhler’s Medizinal-Pflanzen) in habitus Pinus nigra J.F.Arnold (Vir: Jean-Pol GRANDMONT/WIKIPEDIA)

Pinija (Pinus pinea L.)

Red : Pinales
Družina: Pinaceae
Rod: Pinus
Podrod: P. subg. Pinus
Sekcija: P. sect. Pinus
Podsekcija: Pinus subsect. Pinaster
Vrsta: Pinus pinea L.

Pinija, je srednjeveliko iglasto drevo. Pinija je najbolj znana zaradi njenih užitnih in ekonomsko zelo pomebnih borovih oreščkov – pinjol. Les pinije ni kvaliteten, a kljunb temu uporabljan lokalno za pohištvo, medtem ko se smola zbira za izdelovanje kolofonije. Vrsta se uporablja tudi za stabilizacijo peščin in kot ornamentalno drevo v toplejših regijah Evrope. Pinija dobro uspeva v suhih in sončnih legah z visokimi temperaturami, vendar je odporna tudi proti zmrzali. Navkljub nizki genetski raznolikosti, vrsta uspeva v zelo različnih talnih in klimatskih razmerah. Najraje ima peščena, kisla tla, prenaša pa tudi apnenčasta. Njegova rast je omejena na zelo ilovnatih tleh.

LIFE SYSTEMIC vključuje tri demonstracijske ploskve pinije: eno na Hrvaškem in dve v Italiji.

Razširjenost

Naravna razširjenost pinija je bližina sredozemskega bazena in se razteza od Portugalske do Sirije.

Slika. Habitus pinije (Avtor: Ra Boe/WIKIPEDIA) in storži (Vir: Unknown photographer/Wikimedia/EUFORGEN).

Obmorski bor (Pinus pinaster Aiton)

Red : Pinales
Družina: Pinaceae
Rod: Pinus
Podrod: P. subg. Pinus
Sekcija: P. sect. Pinus
Podsekcija: Pinus subsect. Pinaster
Vrsta: Pinus pinaster Aiton

Pinus pinaster Aitonsrednje veliko iglasto drevo, doma v zahodnem Sredozemlju. Zaradi človekovega širjenja, ga zdaj naravno najdemo tudi v drugih delih srednje in južne Evrope ter v severni Afriki. Les se uporablja v gradbeništvu, za pohištvo in drogove, smola pa se uporablja za kolofonijo in terpentin. Obmorski bor se uporablja za stabilizacijo sipin in pobočij, kot zaščitne pasove v bližini obalnih območij in za proizvodnjo rastnih substratov za drevesnice. Svetloljubna drevesna vrsta vključuje več različnih podvrst z visoko gensko raznolikostjo in jo najdemo ekoloških razmerah. Prvotno je vrsta rasla v toplih in vlažnih območjih, vendar je zaradi dolgoletne vzgoje zunaj naravnega območja zdaj sposobno prenašati različne razmere, vključno z zmrzaljo, poletno sušo in apnenčasta in revna tla. Raste na nadmorskih višinah od morske gladine do 2000 m v čistih ali mešanih sestojih. Pomorski bor velja za invaziven na južni polobli.

LIFE SYSTEMiC vključuje eno demonstracijsko ploskev z obmorskim borom in sicer na Hrvaškem.

Razširjenost

Vrsta je razširjena v zahodni sredozemski kotlini, ki sega od Portugalske do severne Španije (še posebej Galicije) do južne in zahodne Francije, vzhodno do zahodne Italije, Hrvaške in juga do severne Tunizije, Alžirije in severnega Maroka. Najraje raste v sredozemskem podnebju, takem z hladnimi, deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji.

Slika. Veje (avtor ni naveden/Wikipedia) in storži (Vir: MGR/WIKIMEDIA/ EUFORGEN) Pinus pinaster.

Puhasti hrast (Quercus pubescens Willd.)

Red : Fagales
Družina: Fagaceae
Rod: Quercus
Podrod: Quercus subg. Quercus
Sekcija: Quercus sect. Quercus
Vrsta: Quercus pubescens Willd.

Quercus pubescens Willd., je listopadno drevo srednje velikosti, ki zraste do višine 20 m in se pogosto križa z ostalimi hrast. Les je v primerjavi z mnogimi drugimi hrasti slabše kvalitete in se v glavnem uporablja v energetske namene in včasih v mizarstvu, za gradnjo čolnov in v embalažni industriji. Drevo je tudi gostitelj za ekonomsko pomembne gomoljike. Puhasti hrast najbolje uspeva v dobro odcednih apnenčasta tla, raste pa tudi v kislih tleh na toplejših rastiščih. Največkrat ga najdemo v gričevju na višinah med 200-800 m, vendar je zelo prilagodljiv in ga najdemo tudi na nadmorskih višinah do 1300 m. Vrsta je odporna na zmrzal pozimi in sušo poleti.

LIFE SySTEMiC vključuje eno demonstracijsko ploskev, ki se nahaja v Sloveniji.

Razširjenost

Areal Quercus pubescens je južna Evropa in jugovzhodna Azija, od severne Španije (Pireneji) do Krima in Kavkaza na vzhodu. Najdemo ga tudi v Franciji in delih srednje Evrope.

Slika. Ilustracije listov, cvetov in želoda Quercus pubescens Willd. (Vir: G. Bernetti/EUFORGEN). Listi Quercus pubescens Willd. (Vir: Franz Xaver/WIKIPEDIA)

Dob (Quercus robur L.)

Red : Fagales
Družina: Fagaceae
Rod: Quercus
Podrod: Quercus subg. Quercus
Sekcija: Quercus sect. Quercus
Vrsta: Quercus robur L.

Quercus robur L., je veliko, dolgo živeče listnato drevo, zelo razširjen v Evropi. Je eden ekonomsko in ekološko najpomembnejših drevesnih vrst v Evropi. Dobov les je trd, vzdržljiv in se uporablja gradbeništvu, za pohištvo, furnir, za ograje in kot kurjava. Ima veliko vsebnost taninov, ki ga ščitijo pred insekti in glivami, zaradi česar je še posebej uporaben v sodarstvu. Prav tako imajo hrasti pomembno ekološko vlogo, saj predstavljajo življenjski prostor mnogim insektom, želod pa je pomemben prehranski vir mnogim pticam in sesalcem. Krošnja pri hrastih prepušča dovolj svetlobe za razvoj raznolikega in bogatega sloja podrasti. Dob uspeva v zelo različnih talnih razmerah in kontinentalnem podnebju. Najbolje uspeva v rodovitnih in dobro namočenih tleh, najdemo ga lahko tudi na mokriščih ob vodotokih. Na ravnicah in gričevju je dob pionirska vrsta. V dolinah in na poplavnih ravnicah pa ga najdemo v poznih sukcesijskih združbah.

LIFE SYSTEMiC vključuje tri demonstracijske ploskve doba: po eno v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem.

Razširjenost

Naravno je razširjen po vsej Evropi, zahodno od Kavkaza.

Slika . Listi vrste Quercus robur L. (Vir: 4nuc/Wikimedia/EUFORGEN); Želodi vrste Quercus robur L. (Vir: Twid/Wikimedia/EUFORGEN); Cvetovi vrste Quercus robur L. (Vir: Simon Eugster/Wikimedia/EUFORGEN)

Črničevje (Quercus ilex L.)

Red: Fagales
Družina: Fagaceae
Rod: Quercus
Podrod: Quercus subg. Quercus
Sekcija: Quercus sect. Cerris
Vrsta: Quercus ilex L.

Quercus ilex L. je majhno do srednje veliko zimzeleno drevo z značilnimi usnjatimi in volnatimi listi. Les črničevja je trd in uporaben za manjše lesene izdelke kot so ročaji za orodja in mizarska orodja. Običajno se s črničevjem gospodari panjevsko za pridobivanje lesa za kurjavo. V preteklosti so drevesa črničevja posadili na pašnike, da se je živina lahko hranila z želodi. Želod je še vedno uporabljan kot hrana za prašiče. Črničevje je sencovzdržno in sposobno vzkliti pod zastorom v podrasti. Dobro uspeva na različnih tleh in je prilagojeno na različne klimatske razmere v Mediteranu, od toplih do zelo hladnih razmer na visokih nadmorskih višinah.

LIFE SYSTEMiC vključuje eno demonstracijsko ploskev, ki je na Hrvaškem.

Razširjenost

Vrsta je doma v osrednjem in zahodnem delu Sredozemlja, kjer jo pogosto najdemo v mešani vegetaciji z drugimi zimzelenimi listavci.

Slika. Listi vrste Quercus ilex L. (Vir: Fritz Geller-Grimm/Wikimedia/EUFORGEN).